zgodovina400

 

Od društvene do Mestne knjižnice Izola

 

V času po drugi svetovni vojni je izolska knjižnica najprej delovala v okviru slovenskega prosvetnega društva Istra. Decembra leta 1954 so fond s 399 knjigami prenesli na novoustanovljeno društvo Svoboda. Vodja tega društva, Franjo Sornik, si je prizadeval za obogatitev knjižnega fonda in kmalu je knjižnica prerasla okvire amaterske dejavnosti. Dne 28. marca leta 1958 je bil zato  izdan odlok o ustanovitvi Ljudske knjižnice Izola. Knjižnica je od društva Svoboda prevzela zalogo 3250 knjig. Ko so leta 1959 primerno uredili prostore, so v knjižnici s prvotnega pultnega sistema izposojanja knjig prešli na sistem prostega pristopa, hkrati pa so gradivo uredili po decimalni klasifikaciji. Nova čitalnica je pritegnila veliko število bralcev. Leta 1963 je knjižnica ustanovila  pionirski oddelek. Leta 1964 se je preimenovala v Matično knjižnico Izola, z novimi nalogami pospešiti in organizirati knjižničarsko dejavnost v občini.  Leta 1965 so prostori knjižnice obsegali oddelek za odrasle s čitalnico, pionirski oddelek s čitalnico, tehnični prostor, skladišče in corpus separatum z Besenghijevo knjižnico. Tega leta je knjižnica imela 1366 aktivnih članov, letni prirast knjig pa je bil od 800 do 1000 enot. Konec leta 1982 je knjižnica pridobila nov večnamenski prostor za zgodovinsko marksistični oddelek in študijsko čitalnico, za tematske razstave in literarna srečanja. Leta 1983 je imela knjižnica 30.000 enot gradiva, v njej pa so bili zaposleni le trije strokovni delavci, oprema je bila neustrezna in prostorska stiska velika, saj so njeni prostori obsegali le 218 m².
Leta 1998 se je knjižnica začela vključevati v projekte neformalnega učenja in izobraževanja odraslih. Tako je julija začelo v knjižnici delovati Središče za samostojno učenje s tremi računalniškimi učnimi mesti, 22. oktobra pa še Borza znanja za Primorsko regijo.
Zaradi hude prostorske stiske, smo leta 1999 del knjižnega fonda preselili v prostore nekdanjega italijanskega vrtca, v Drevored 1. maja 9. V tem prostoru so uredili tudi 
pravljično sobo, kjer so odslej potekale ure pravljic in igralne ure s knjigo, potopisni in literarni večeri in druge prireditve, namenjene otrokom in odraslim.

 

Leta 2004 se je  preselila v obnovljene, svetlejše in primernejše prostore  vrtca v Livadah, kjer gostujejo v levem kraku zgradbe. Preimenovala se je v Mestno knjižnico Izola. Leta 2005 je iz lokacije v Drevoredu 1. maja 9 prenesla 7.000 enot arhivskega fonda v kletne prostore sedanje zgradbe. Prostorska stiska se povečuje tudi na sedanji lokaciji, kjer dosegamo le polovico potrebnega prostorskega standarda.

Copyright© 2007-2017 MKI Gostovanje Dolher