Katarina Kleibencetl


Mestna knjižnica Izola vas v petek, 11.1.2013 ob 17.uri vabi v svoje prostore na otvoritev razstave likovnih del Katarine Kleibencetl.

 

 

Katarina Kleibencetl je likovna pedagoginja, avtorica knjige BARVAJ IN USTVARJAJ: LIKOVNI VODNIK ZA OTROKE, ki je izšel leta 2009 pri koprski založbi Libris. Za razstavo v MKI je pripravila ilustracije, ki so nastale ob branju otroških pesmi Janka Kleibencetla, njenega dedka, in branju pravljice Žirafa pri zdravnici avtorice Jasmine Goriup. Razstavo si boste lahko ogledali do konca meseca januarja.

 

Vstop je prost.

 

 

Naslovnica RDEA NIT

 

Galerija slik

 

Novo leto: spremembe so možne

V novo leto navadno vstopamo polni dobrih namenov, trdnih zaobljub in bolj ali manj uresničljivih ciljev. Prav zato smo v Mestno knjižnico Izola, na prvo letošnje srečanje Borze znanja, povabili Nado Mulej. Profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, prevajalka, predavateljica ter mednarodno potrjena coach nevrolingvističnega programiranja (NLP), nam je predstavila svoj priročnik Rdeča nit: sam svoj coach v času sprememb.  

Knjiga Rdeča nit govori o upravljanju s seboj v času sprememb. Nastala je na osnovi avtoričinih spoznanj in opazovanj. Napisana je v jeziku in na način, ki lahko nagovori vsakega saj smo ljudje bitja navad in naši premiki potrebujejo trening, razmislek o sebi, jasen načrt po korakih in.. zapisovanje. V obdobju sprememb je še toliko bolj pomembno, da aktiviramo vse svoje potenciale ali kot pravi avtorica: »Potrebno je storiti odločilen korak in stopiti preko svojega območja ugodja«. Priročnik prodaja enostavne razlage o tem, kako naj ljudje oblikujemo svojo vizijo, prepričanja, načrtujemo cilje, kako vadimo pozitivno razmišljanje, kako se odvadimo odlašanja, naučimo sproščanja in smo končno tukaj in zdaj. Je povabilo, da se iz oči v oči srečamo s seboj, da bi lahko iskreno in velikodušno srečevali in  navdihovali druge.  Skozi niz  razlag in tridesetih vaj,  osebnih izkušenj in vtisov, nas knjiga vodi od sprejemajoče povezave  s seboj k iskrenemu stiku z drugimi. Namenjena je vsem, ki se želijo učinkoviteje spopadati z občutkom nezadovoljstva na različnih življenjskih področjih, premisliti hierarhijo prioritet in prisluhniti svojim željam.

Na srečanju so se obiskovalci dotaknili tudi besede »coach«, ter se spraševali, ali ni ustreznega izraza v slovenščini? Nada Mulej, ki je sicer tudi slovenistka, je pojasnila, da sama še ni našla ustreznega prevoda za besedo »coach«. Namreč »coach«, po razlagi Mulejeve, vsekakor ni ne svetovalec, še manj je terapevt, ni vodja in ni trener, ampak je to oseba, ki pomaga poiskati način ali pot, s katero posameznik ali tim (lahko) doseže zastavljeni cilj, premik naprej v življenju.  

Knjiga je v dveh izvodih na voljo tudi na policah Mestne knjižnice Izola. 

Milena Runko

 

 

 

 

 

otroke delavnice

 

DRAGI OTROCI!

Bližajo se praznični dnevi, zato vam v Mestni knjižnici Izola želimo pričarati svet pravljic in iger.

Obiščite nas v čarobni pravljični sobi v ponedeljek, 31. decembra 2012 od 9.00 do 11.30 ure.


Vabljeni otroci od dopolnjenega 3. leta starosti naprej.


Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke.

 

Zanimivi Izolani_1

Galerija slik

 

Gost 64. večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« bo Vlado Ostrouška, že šesto leto Po dveh uspešnih gostovanjih Večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani« oktobra v Hotelu Delfin in novembra v Manziolijevi palači, se je paradna prireditev izolske mestne knjižnice vrnila na siceršnje prizorišče, čitalnico knjižnice, kjer se je v pogovoru z novinarko Radia Koper-Capodistria Natašo Benčič kot 64. gost predstavil upokojeni novinar in televizijec ter aktualni predsednik območnega združenja Rdečega križa v Izoli – Vlado Ostrouška. 

Vlado Ostrouška je v Izolo prišel leta 1957 iz Ljubljane in je nikoli več ni zapustil. Da rad piše in ima rad besedo je ugotovil že zelo zgodaj, morda že v 3. razredu pri  učiteljici Mileni Zajc, ki je učila generacije otrok v našem mestu. Pot od oblikovanja šolskega biltena v 7. in 8. razredu osnovne šole do  tega, da je 1. februarja 1976 postal prvi slovenski novinar na Televiziji Koper-Capodistria je bila kar dolga. Osnovni šoli je sledila srednja ekonomska šola, pozneje ob delu pa še višja in visoka šola prav tako ekonomske smeri. Po nekaj letih službovanja v Mehanotehniki, kjer se je ukvarjal z njemu precej neljubimi številkami, je pričel s pisanjem prispevkov za različne časnike in radio, vse dokler ga takratni odgovorni urednik Silvano Sau ni povabil k realizaciji slovenskega programa na TV Koper-Capodistria. »Odprta meja« je bila prva teve oddaja v slovenskem jeziku na koprski televiziji, na naših ekranih pa smo jo lahko ogledali 10. februarja 1976 – na njegov rojstni dan.  Dva razloga torej, da je na ta dan nadaljnjih 33 let kolege razveseljeval s torto. Nepredstavljivo za današnje čase je, da je bil cela 3 leta »one-man-band«, se pravi edini zaposlen v slovenskem uredništvu, za njim pa so prišli sami znani obrazi : Drago Mislej-Mef, Božo Marinac, Boris Maljevac in številni drugi. Vlado Ostrouška je kar dolgo poročal o gospodarstvu, najdlje pa o kmetijstvu. Njegovo večkrat nagrajeno oddajo »Ljudje in zemlja«, s katero je na male zaslone pripeljal primorskega človeka, smo gledalci sprva spremljali le na ekranih koprske televizije, pozneje in še danes, ko jo ustvarja Branko Vrabec, pa tudi na ekranih TV Slovenija. 

Kulturno življenje v Izoli je bilo v šestdesetih letih precej razgibano. Društvo DPD Svoboda je združevalo ljubitelje gledališča, Franjo Sornik pa je številne ljubiteljske gledališčnike, med njimi tudi Vlada Ostrouško, tako navdušil in povezal, da se je odigralo tudi od 6 do 10 predstav letno. Pred šestimi leti je postal neprofesionalni predsednik območne organizacije Rdečega križa Izola in že s prvo večjo akcijo postal prepoznaven tudi na humanitarnem področju. Njegova zasluga je, da ima 30 Izolanov iz »obrobja družbe« zagotovljen dnevni topli obrok - s prispevkom  iz občinskega proračuna. Za letošnje leto Ostrouška ocenjuje, da je izolski rdeči križ z najnujnejšo humanitarno pomočjo osrečil okrog 1600 naših someščanov; pohvalno je tudi, da so izolski krvodajalci v samem slovenskem vrhu krvodajalcev. »Stisk vseh vrst, tudi lakote, je v majhni Izoli preveč«, je povedal novinarki Nataši Benčič, ki večere z Zanimivimi Izolani v Izoli vodi že sedmo leto. Zato je Vlado Ostrouška pozval Izolane in Izolanke, da še do konca letošnjega leta v obrazec za dohodnino zapišemo, da prispevamo 0, 5 odstotka za Rdeči križ Izola, kajti le tako bomo lahko pomagali še več, še bolje. Za ponazoritev: v lanskem letu so na ta isti način v novogoriški občini zbrali 35 tisoč evrov, v Izoli pa 800! »Ne smemo pozabiti, da živimo v negotovih časih in da lahko že jutri najbogatejši Izolan postane še bolj reven od tistega, ki je že danes zelo reven, zato darujmo, prispevajmo«, je poklical k dobrodelnosti prvi mož izolskega rdečega križa. V mozaik dobrodelnosti so svoj kamenček isti večer pristavili obiskovalci prireditve v Mestni knjižnici Izola, ki so zbrali in podarili igrače za izolske otroke.

Vlado Ostrouška, ki nas je tisti večer tudi nasmejal z anekdotami iz televizijskih let, je nedvomno tudi svojevrsten kronist Izole, saj jo dnevno prepešači po dolgem in počez, marsikatero zgodbo pa je zabeležil tudi v mestnem tedniku Mandrač, katerega ustanovni član je postal pred 20. leti.

 

Ksenija Orel

 


Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na gnostično predavanje z naslovom Kvantni skok k ozdravitvi duše … ali pot v radost večne sedanjosti.

 

Pomenljivo se je vprašati, ali so kvanti, svetlobni delci, energijski preskoki in podobni pojmi povezani tudi s človekovo dušo? V sebi že dlje časa nosimo slutnjo neminljive sreče: gre zgolj za slepilo ali pa gre za slutnjo, utemeljeno na notranji resničnosti, tisti, ki se je na splošno več ne spominjamo? Skupaj z vami bi radi poiskali odgovore na zgornje dileme z gnostičnega gledišča.


Srečanje prireja Lectorium Rosicruciarium oz. Mednarodna šola zlatega rožnega križa.


Vabljeni v torek, 11. decembra 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.


Vstop je prost.

 

PF logo

Galerija slik

 


FILIPINSKE PRAVLJICE PRVIČ V SLOVENŠČINI

Lansko leto je pri založbi Blodnjak, v zbirki Nit,  izšla knjiga brazilskih ljudskih pravljic z naslovom Krakajoči papagaj. Knjigo je iz italijanščine prevedla knjižničarka v Mestni knjižnici Izola, Špela Pahor.  Letos je v tej zbirki izšla nova knjiga z naslovom Mesečeva vila, pravljice pa so iz ljudske tradicije prebivalcev daljnih Filipinov. To je prva objava filipinskih pravljic v slovenskem jeziku in je že zato vredna posebne pozornosti.
Obe knjigi sta prevod iz  zbirke Le fiabe del mondo, ki jo je urejala italijanska mladinska pisateljica Francesca Lazzarato iz Rima. Iz različnih virov je zbrala ljudske pravljice iz vseh koncev sveta: zastopanih je  14 različnih ljudstev. V naslednjih letih bodo njihove pravljice s  prevodom dostopne tudi slovenskim bralcem, tako odraslim kot otrokom.
Špela je kar nekaj let iskala založbo, ki bi te knjige  objavila. Velike založbe so se izgovarjale na slabe čase. Pisatelj Bojan Meserko, ki upravlja majhno založbo Blodnjak, pa je bil toliko pogumen, da se je odločil za  objavo.
Pri obeh knjigah je sodelovala ista ekipa: Špela kot prevajalka pravljic, Laura Ličer kot ilustratorka ter  dr. Tea Štoka, ki je prevedla poučno spremno gradivo. Tea Štoka iz Kopra je italijanistka in bibliotekarka, ki je nekaj let  tudi predavala na oddelku za romanske jezike  na FF v Ljubljani. Laura Ličer  je izjemno nadarjena mlada ilustratorka iz Ljubljane, sicer študentka geografije. Več njenih del lahko najdete na spletni strani:  http://www.laura-licer.si/. Razstava originalnih ilustracij iz knjige Mesečeva vila bo na ogled v izolski knjižnici od oktobra do decembra 2013.  
Špela o knjigi pravi:  »Te pravljice so res nekaj posebnega, saj izhajajo iz čisto drugačne kulture. Govorijo pa o stvareh, ki zanimajo vse ljudi na svetu: o tem, kako je nastal svet, kako sta nastala prvi mož in žena, od kod živali, rastline, zvezde, planeti, zakaj je nebo tako daleč od zemlje, od kod mavrica, o smrti, ljubezni  in podobne stvari.  Posebne so tiste, ki razlagajo na primer,  kako so nastali Filipini, zakaj imajo Filipinci rjavo polt, zakaj se plemena vojskujejo med seboj, zakaj so ljudje postali lovci na glave. Te so bolj vezane na specifično okolje in kulturo. Potem so še zgodbe o živalih, pa take, ki šibajo človeške napake, kot sta na primer  objestnost ali nasilnost. Res so pestre in raznolike in zelo posebne.«
Letos poleti je bila v Izoli na obisku filipinska delegacija. Gospod Dušan Ambrož, predsednik  društva Izolani,  je na sprejemu v Manziolijevi palači članom delegacije predstavil knjigo, ki je bila takrat še v PDF obliki. Vsi so bili prijetno presenečeni, da so našli filipinske pravljice v slovenskem jeziku v tako majhnem kraju, kot je  naša Izola. Gospa, ki ima založbo v Manili, je obljubila pomoč, podporo je zagotovil tudi konzul Jože Kastelic.
Knjigo  že lahko najdete na policah v Mestni knjižnici Izola in na mladinskem oddelku Osrednje knjižnice Koper ter v nekaterih drugih slovenskih knjižnicah.

Tanja Albreht, Mestna knjižnica Piran

 

PROGRAM 3. PRIMORSKEGA PRAVLJIČNEGA FESTIVALA

Copyright© 2007-2020 MKI Gostovanje Dolher