Hotel Delfin

Galerija slik

 

V četrtek, 25. oktobra so se po daljšem poletnem premoru na redni program mesečnih prireditev Mesten knjižnice Izola vrnili »Večerni klepeti z Zanimivimi Izolani«. Kot 62. gost se je v pogovoru z Natašo Benčič, novinarko Radia Koper-Capodistria, ki večerne klepete vodi že od samih začetkov oz. od leta 2005, predstavil Branko Simonovič, že 20 let prvi mož hotela Delfin in predsednik območne organizacije DeSUS ter nekdanji podžupan občine Izola. Večerni klepet je ob tej priložnosti potekal v restavraciji hotela Delfin.  
    Branko Simonović se je iz istrske vasice Rapavel preselil v Izolo pri 12-ih letih. Novo okolje je nanj delovalo spodbudno, hitro se je naučil tako slovenskega kot tudi italijanskega jezika. Po končani osemletki je šolanje nadaljeval na koprski kovinarski šoli ter se takoj po zaključenem šolanju zaposlil v tovarni Tomos, vtem ko si je vso nadaljnjo izobrazbo pridobil izredno, ob delu in dosegel naziv diplomiranega ekonomista. Preizkusil se je na različnih delovnih mestih, v proizvodnji, komerciali, nazadnje, pred vstopom v turistično panogo pa tudi kot raziskovalec motornih koles. In vendar je ravno v turizmu, kot direktor hotela Delfin, dosegel svoj maksimum. Hotel, ki je prav letos obeležil 30. obletnico delovanja in tri milijonto nočitev, se ponaša tudi z drugimi »lepimi« številkami: v 19-ih letih so hotel, ki je obratoval na začetnih 8400 kvadratnih metrih razširili na 15.600 in tako iz »počitniškega doma« ustvarili prijeten hotel z 82 zaposlenimi. Hotel premore 219 sob oziroma 420 ležišč in je v povprečju zaseden 95-odstotno. Notranji bazen obsega 320 kvadratnih metrov, v letošnjem letu so ob zunanjem bazenu razširili ploščad, ki zdaj lahko sprejme tudi do 400 obiskovalcev. Simonović je poudaril, da imajo za goste, med katerimi prevladujejo slovenski upokojenci, pripravljen izčrpen seznam dejavnosti, s katerimi so lahko, če želijo, zasedeni od jutra do večera. Jutranji telovadbi v bazenu ali telovadnici, sledijo sprehodi ali krajši dopoldanski izleti, pa tudi celodnevna potepanja. V hotelu so gostom med drugim na voljo tudi kozmetični in frizerski salon, brezžična povezava do svetovnega spleta, hotelsko balinišče in rusko kegljišče, za tiste neutrudne pa brezplačno izposojajo tudi  pohodniške palice. Ob večerih potekajo literarni in drugi kulturni dogodki, večeri s tombolo, s petjem. Ob večerih z živo glasbo, ki potekajo ob koncu tedna pa na svoj račun pridejo vsi ljubitelji plesa.
Branko Simonović je tudi aktiven politik, katerega srčna želja je ustvariti in zagotoviti pogoje za kakovostno izobraževanje, zaposlovanje, bivanje in življenje v urejeni in prijazni Izoli.
Večerni klepet se je zaključil z nastopom izolskega moškega pevskega zbora Jagodje-Dobrava pod vodstvom energične dirigentke Mirjane Bonin ter nepozabnim harmonikarskim vložkom Franceta Plahute.

Ksenija Orel

 

 

Kazun

Galerija slik 

 

Mestna knjižnica Izola je v četrtek, 18. oktobra na drugem, to pot domoznanskem srečanju Borze znanja, gostila Edo Benčič-Mohar iz piranske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je predstavila tri publikacije, ki so nastale v okviru projekta REVITAS: Priročnik za suhogradnjo v navezi z dokumentarnim filmom o suhogradnji, študijo z naslovom Razvoj modela revitalizacije istrskega podeželja ter priročnik o obnovi stavbne dediščine z naslovom Revitalizacija kulturne dediščine istrskega podeželja.
Projekt REVITAS
Projekt REVITAS je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2012. Vanj je bilo vključenih 10 partnerjev s slovenskega in hrvaškega dela Istre. Projekt je potekal 30 mesecev, od oktobra 2009 do marca 2012. Poglaviten cilj projekta je bil, da se ustavi propadanje istrskega podeželja in predvsem, da se ohranja kulturna dediščina kot ena pomembnejših nosilk trajnostnega razvoja.
Hrvaški partnerji so se usmerili v popularizacijo bogate kulturne dediščine istrskega zaledja. Izdelali so vodnike in druge publikacije, ki usmerjajo obiskovalce k ogledom najzanimivejših enot in območij nepremične kulturne dediščine po tematskih sklopih, kot so na primer naselja, srednjeveške freske, utrdbe, cerkve, arheološka dediščina, suhozidne konstrukcije. »Nam, v Slovenski Istri, pa se je ponudila priložnost, da prikažemo kulturno dediščino tudi kot morebitno nosilko krajevnega razvoja, predvsem kakovostnega turizma. To bi morda v družbi upravičilo njeno aktivno varovanje. Ponudila se nam je tudi priložnost, da obudimo že skoraj v celoti zamrlo znanje kamnite suhogradnje«, je ob začetku predstavitve dejala Benčič-Moharjeva.   
Stanje kulturne dediščine
»Žal je v naši družbi prezrta simbolna, kulturna, estetska, pa tudi praktična vrednost kulturne dediščine,« je spomnila kulturovarstvenica. V vaseh prevladujejo ruševine, po drugi strani pa se v samih vaseh in zunaj njih pojavljajo neustrezne adaptacije, dozidave in celo  neskladne novogradnje. Nastajajo brez reda v prostoru in brez spoštovanja lokalnih zakonitosti stavbnega oblikovanja.
Strokovnjakinja je opozorila, da kulturna dediščina propada iz več razlogov: od neučinkovite zakonodaje do slabega odnosa večine prebivalcev ter posledično nespoštovanja in neupoštevanja varstvenih režimov. K slabemu stanju prispevajo še nerešeno lastniško stanje, splošno pomanjkanje sredstev, neznanje o načinih njenega ohranjanja, vzdrževanja in obnove. Stara znanja so poniknila v pozabo. Investitorji izbirajo mojstre naključno, največkrat se ne ozirajo na njihovo znanje o obnovi objektov kulturne dediščine.
Priročnik za suhogradnjo in dokumentarni film Suhogradnja
Ena od skupnih nalog hrvaških in slovenskih sodelavcev projekta REVITAS je bila na novo ovrednotiti in osmisliti kamnito suhogradnjo kot izjemno pomembno sestavino kulturne dediščine Istre. To so uresničili z izdajo dvojezičnega priročnika o suhogradnji. Od številnih objektov suhogradnje so se na obeh straneh odločili za tiste, ki so na terenu najpogostejši ali najbolj zanimivi. Tako so na hrvaški strani izbrali kažun, pri nas pa so se odločili za predstavitev kamnitih podpornih in mejnih zidov, ki na prvi pogled morda niso tako atraktivni, vendar na gosto prepredajo naša naselja in jim dajejo poseben razpoznavni značaj.  
Pri sami suhogradnji nas preseneča predvsem pestrost in mojstrstvo gradnje. Način gradnje se je spreminjal od kraja do kraja oziroma glede na vrsto kamna, ki se je nahajal v okolici. Osnovni princip je sicer povsod enak: kamni so zloženi v vodoravne plasti, ležeče. Bistveno pa je, da se posamezni kosi medsebojno tako dobro prilegajo, da uporaba veziva ni potrebna.
Žal je staro graditeljsko znanje skoraj v celoti izginilo iz uporabe. Zaradi neznanja kamnita suhogradnja vzbuja strah in odpor, češ da je draga, nestabilna, netrajna in seveda nevarna za okolico. Danes se prisega na betonske zidove, čeprav nam stanje na terenu govori povsem drugo zgodbo. Suhozidane konstrukcije kljub večdesetletni zanemarjenosti stojijo in marsikje še služijo svojemu namenu. Če so pravilno zgrajene, so trajnejše od betonskih. G. Orbanić, ki se s suhogradnjo ukvarja tudi poklicno, je naredil primerjalno finančno oceno, s katero je dokončno zanikal trditve, da je kamnita gradnja dražja od betonske.  
Osrednji, najbolj pomemben del knjižne publikacije in dokumentarnega filma so navodila za suhogradnjo zida s prikazom postopka od začetka do konca. Vsebina dokumentarnega filma je zelo podrobna; film posnet je bil zato, da bi še dodatno ponazoril cel postopek, da bi postal še bolj razumljiv.   
V študiji Razvoj modela revitalizacije istrskega podeželja obe strani ugotavljata, da bi morala biti izdelava kompleksnega načrta revitalizacije istrskih naselij na podeželju prioritetna družbena naloga tar da bi morala država bi v prvi vrsti vzpostaviti nacionalno strategijo za trajnostni razvoj podeželja, ki bi predvidel tudi ekonomske prednosti izbrane razvojne usmeritve (nova delovna mesta, prodaja domačih proizvodov...). Druga vloga, kjer se država doslej prav tako ni izkazala, je nadzor nad posegi in ukrepanje, kar pomeni, da se v praksi posegov, ki uničujejo kulturno dediščino, ne sanira in je stanje ponekod že alarmantno.
Priročnik Revitalizacija kulturne dediščine istrskega podeželja je nadgradnja zgoraj omenjene publikacije, namenjena slovenskemu področju. Namen tega priročnika je usmeriti pozornost lastnikov, načrtovalcev in izvajalcev k naselbinski in stavbni dediščini ter jih opozoriti na njeno kulturno, simbolno, estetsko in praktično vrednost. Priročnik torej predstavlja temeljne značilnosti tradicionalne poselitve in hiše ter poudarja lokalno specifiko, ki jo v veliki meri gradijo karakteristični stavbni elementi, kot so baladurji, dimniki, kavade, strešni venci, portali, stavbno pohištvo, način gradnje... Ohranjanje in negovanje tradicionalnih materialov ter stavbnih motivov prispeva tisto estetsko noto, ki jo vsi iščemo pri oblikovanju svojega okolja in ki se nam žal vse prevečkrat ponesreči z vnašanjem tujih modnih elementov.
Vse tri publikacije si je moč izposoditi v Mestni knjižnici Izola, dokumentarni film si je možno ogledati v Središču za samostojno učenje; prav tako so vsa dela prosto dostopna na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Ksenija Orel

 

 

Roa ivljenja

Galerija slik

 

 

GENERATORJI ŽIVLJENJSKE ENERGIJE

Na prvem oktobrskem srečanju borznikov znanja v izolski mestni knjižnici je novogoričan Simon Plesničar predstavil uporabno zmožnosti in lastnosti kristalov in orgonitov.
Kristali so potomci poroke med nebesi in zemljo. So dar Gaje, duha našega planeta, namenjeni krepitvi moči svetlobe in ljubezni. Nastali so globoko v zemlji, stari so na stotine milijonov let in od nekdaj so igrali pomembno vlogo v življenju človeštva. Že starodavna ljudstva so jih uporabljala v svojih obredih, vladarji so z njimi krasili svoje krone, umetniki so jih vključevali v svoje mojstrovine. Bili so odraz duhovnih, kulturnih in materialnih presežkov vsakega obdobja zgodovine. Na srečo so kristali našli svoj prostor tudi v življenju sodobnega človeka. Ker so polni energije, so sočasno tudi njen prevodnik, zato kristale uporabljajo pri izdelavi ur, radijskih sprejemnikov ter sodobnih medicinskih naprav, na duhovni ravni pa osmišljajo naše življenje in nas spodbujajo v duhovno rast ter nas nevidno usmerjajo skozi življenje.
Četudi dajejo vtis neživih predmetov, so kristali še kako živi – prav tako kot mi, ljudje, vsebujejo v sebi življenje in energijo. Znano in dokazano je, da nekateri minerali nihajo z isto frekvenco -  se pravi z identično vibracijo, s katero nihajo določeni organi v našem telesu. Njihovo delovanje ni omejeno zgolj na naše fizično telo, saj vplivajo tudi na naš čustveni, mentalni in duhovni nivo zavedanja. Ker kristali vibrirajo s frekvencami, lahko ob pravilni kombinaciji dodajajo energijo na ravni, kjer je neravnovesje, hkrati pa seveda tudi odstranjujejo stare in zastale energetske vzorce.
Kristali so (lahko) tudi sestavni del orgonitov.
In kaj so orgoniti?
    Ideja o energiji, ki podpira življenje, je vseprisotna in se giblje skozi vso živo in neživo naravo, je poznana praktično v vseh kulturah. Chi, ki, prana, ha, bioenergija, vitalna energija, torzijsko polje, kvantna pena, temna materija, polje nične energije, virtualni fluks delcev so le nekatere izmed poimenovanj za življenjsko (orgonsko) energijo. Orgon ali življenjska energija je torej kreativna sila narave, ki prežema vse vesolje. Pravilen pretok te energije omogoča harmonijo in dobro zdravje vseh živih bitij. V 40-tih letih prejšnjega stoletja je avstrijskemu znanstveniku dr. Reichu s svojimi eksperimenti uspelo znanstveno dokazati obstoj te univerzalne –orgonske- energije. Od takrat ljudje, ki s(m)o občutljivi na elektromagnetni stres ali elektronski smog, ki ga proizvajajo repetitorji za mobilne telefone in mobilne naprave, računalniki, mikrovalovne pečice, televizijski sprejemniki, monitorji, daljnovodi, električne postaje, jedrske elektrarne ipd, v svoje življenjski prostor postavljajo orgonite – nekakšne akumulatorje, ki vase srkajo vso energijo in jo skozi kaos v orgonitni osnovi transformirajo v čisto orgonsko, življenjsko energijo. Na ta način prečistijo, zaščitijo in harmonizirajo prostor in v okolje, v katerem bivamo in tudi naša telesa. Z uporabo orgonitov se tako rekoč proizvaja stalno energijsko polje, ki izolira oz. reducira negativna polja, npr. sevanja oddajnikov, okolja ipd.
    Predavanje se je zaključilo z omembo orgonskih topov. A ker je to že nova tema, smo se odločili, da bo na borzi znanja kotirala novembra.

Ksenija Orel

 

Solinarska druina

 

Galerija slik


Mestna knjižnica Izola vas ob zaključku Dnevov evropske kulturne dediščine 2012 prisrčno vabi na domoznanski večer. Predstavili se nam bodo nekateri člani etnološkega krožka Solinarska družina – Famea dei salinari, ki deluje v okviru italijanske skupnosti v Piranu pod vodstvom gospe Giorgine Rebol. Člani solinarske družine bodo prikazali solinarsko orodje in kuhinjske pripomočke ter  pripovedovali o delu in življenju v solinah. Vsak obiskovalec bo lahko s seboj za darilo odnesel vrečko piranske soli.


Vabljeni v sredo, 3. oktobra 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.

 

Vstop je prost.

 

leticija

 

 

Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola v sodelovanju z Društvom magičnost gibanja vabita na delavnico osebnostne rasti »Pot bojevnice luči«.


Marsikdo je že slišal za Bojevnike luči, a malokdo ve, kako bojevniki živijo, kaj delajo in kje sploh so. Bojevnik je lahko vsak, ki si želi svoje znanje o tem svetu poglobiti, vsak, ki si drzne pogledati preko svojih omejitev in išče pot v svobodo.
Leticija Fortin je bojevnica že 11 let in vam bo preko svojih izkušenj, videnj in spoznanj predala nekaj skrivnosti bojevništva ter pokazala energijske tehnike s pomočjo katerih vstopamo v svet energije in zaznavamo sebe in druge popolnoma drugače.


Delavnica je omejena na 30 sodelujočih. Prijave zbiramo na e-naslovu: leticija.fortin@gmail.com,

na tel.št.: 051/306 846, ali osebno v pisarni Borze znanja Izola v izolski mestni knjižnici.


Vabljeni v četrtek, 27. septembra 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.
Pridite udobno oblečeni, s seboj prinesite ležalno podlogo.

 

Pravljice pela


Otroci ste skupaj s starši vabljeni na uro pravljic v stekleno pravljično sobo Mestne knjižnice Izola. Prisluhnili bomo starim slovenskim ljudskim pravljicam, ki jih bo pripovedovala knjižničarka Špela Pahor.
Vabljeni v torek, 25. septembra 2012 ob 17. uri v pravljično sobo Mestne knjižnice Izola. Vstop je prost.

Copyright© 2007-2020 MKI Gostovanje Dolher