Meta Maksimovi

Galerija slik


Mestna knjižnica Izola vabi na predstavitev pesniške zbirke za male in velike otroke - Darilo avtorice Mete Maksimovič. S pesnico se bo pogovarjala Kristina Menih.


Pesniški večer je namenjen otrokom in odraslim. Veseli bomo vašega obiska, vam pa zagotovo ne bo žal, da ste prišli!


Vabljeni v petek, 13. april 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.


Vstop je prost.

 

Zdrav zajtrk

Galerija slik


Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predavanje z naslovom Zdrav zajtrk in deklaracije na živilih - jih znamo brati?


Spremembo ne dosežemo z dieto, temveč s spremembo načina življenja.
Predavanje je namenjeno vsakomur, ki ima željo po spremembi, vendar ima težave s kontrolo apetita, izpuščanjem obrokov, z izborom nezdrave hitre prehrane, nadomeščanjem obrokov s tretjo in četrto kavico v dnevu ali neuravnoteženimi prigrizki, ter vsem, ki jim primanjkuje časa za pripravo zdravega obroka. Danijela Mitrović in Nataša Ivanoš, osebni wellness svetovalki iz področja zdrave prehrane in gibanja, bosta podali osnovne informacije o zdravi prehrani in o pomenu gibanja, ter vas bosta prepričali, da je z malo truda tudi nemogoče, mogoče.
Na predavanju bo možno opraviti tudi meritve telesne sestave.


Vabljeni v četrtek, 12. aprila 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.


Predstavitev je brezplačna.

 

Marjan Mursic Vdihi

Galerija slik

 

Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predstavitev knjige Vdihi: Skrivnosti samozdravljenja na delovnem mestu.


Ljudje na delovnem mestu preživimo največji del svojega življenja, zato je za vse nas zelo pomembno, kako delamo in ne koliko delamo. Vsako podjetje, ustanovo ali kolektiv si lahko predstavljamo kot človeško telo s svojim specifičnim delovanjem uma, čustev in telesa – le uravnoteženo delovanje vseh ponuja možnosti za uspeh. Največja ovira sodobnega človeka pa strah, ki po nepotrebnem jemlje kot posamezniku kot kolektivu neslutene količine energije.  Bioterapevt Marjan Muršič v knjigi razkriva, kako ravnati, kako reševati težave, se z njimi soočati in si samopomagati, ter kako doseči notranjo harmonijo.

 

Vabljeni v petek, 6. aprila 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.

 

Vstop je prost. 

 

citalnica03

 


V ponedeljek, 2. aprila 2012 ob 10. uri bo v Mestni knjižnici Izola podelitev priznanj in knjižnih nagrad varovancem Varstveno delovnega centra iz Izole, ki so sodelovali pri bralni znački za VDC.

Posebna gostja dogodka bo pisateljica Irena Žerjal.

 

 

Lilijana Hrvatin.1

Galerija slik

  

Leta 1869 je bil sprejet zakon o obveznem osnovnem šolstvu in po tem zakonu so morale tudi deklice hoditi v osnovno šolo. Kmalu zatem je začelo primanjkovati moških učiteljev in tako so v ta poklic množično vstopale tudi ženske. Na prelomu stoletja so beležili že okoli 40 odstotkov učiteljic, leta 1910 pa so že predstavljale večino. Vendar pa je bil položaj učiteljic povsem neenakopraven z moškimi. Za ženske je veljal celibat, če se pa se je učiteljica poročila, je morala zapustiti ta poklic. Prav tako ni imela več pravice do pokojnine. Tako je bilo včasih, danes je bistveno drugače; popolnoma enako pa ostaja dejstvo, da je učiteljski poklic poslanstvo. S tem se povsem strinja tudi Lilijana Hrvatin, ki se je kot učiteljica predstavila na marčevskem večernem klepetu z »Zanimivimi Izolani« v Mestni knjižnici Izola. V pogovoru z voditeljico Natašo Benčič je dejala, da je učitelj je lahko le  tisti, ki ima iskreno rad otroke, ki jih začuti in rad dela z njimi.
Lilijana Hrvatin je sicer že šesto leto pomočnica ravnateljice na Osnovni šoli Livade v Izoli, vendar jo na učiteljevanje vežejo dolgoletne poklicne in osebne izkušnje ter številni spomini, ki ji vsakič znova prikradejo nasmešek na obraz. Da bo učiteljica, je vedela že v prvem razredu, vendar se je v osmem razredu, na začudenje mnogih, odločila, da bo raje frizerka. V Ljubljani se je pridno izobraževala za urejevalko pričesk, vse dokler ji kemikalije v frizerskih preparatih niso pokvarile načrtov: sprožile so ji hudo alergijsko reakcijo zaradi katere je misel o frizerskem poklicu morala obesiti na klin. Šolanje je sicer uspešno zaključila, toda prekvalifikacija je bila nujna. Prijateljica Alenka Gerželj, danes direktorica koprske ljudske univerze, jo je spodbudila, da se je vpisala na maturitetni tečaj in tako uspešno zaključila srednjo šolo, s katero si je zagotovila vpis na Pedagoško akademijo v Kopru. Učila se je v poletnem času, v tajnosti, kajti za njene načrte je vedela le peščica izbranih ljudi. Sama pri sebi je spoznala, da zmore več in zanjo je bila to dobra popotnica za nadaljnji študij. Takoj po zadnjem uspešno opravljenem izpitu je sestavila in odposlala okrog 50 vlog za zaposlitev na delovno mesto učiteljice razrednega pouka – za področje od Pirana do Bovca, in prvi so ji odgovorili iz majhnega kraja pri Idriji. Stopila je na avtobus, se odpeljala v Idrijo, se tam pogovorila z ravnateljem osnovne šole in ne da bi sploh videla podružniške šole, podpisala enoletno pogodba. To je bila zanjo edinstvena izkušnja. V enem samem razredu je učila 9 otrok, ki so glede na svojo starost obiskovali prvi, drugi ali tretji razred. Prebivala je v stanovanju, ki je bilo del šole in se uspešno vključila v vaško skupnost. Po enem letu se je vrnila v Izolo, kjer je sprejela delovno mesto učiteljice na OŠ Vojke Šmuc. Učila je drugi in četrti razred, starejše kolegice so ji s svojimi nasveti pri prvih korakih v številčno velikih razredih nesebično stale ob strani. Ko je v Izoli zrasla nova šola, je zamenjala naslov službe, a je še vedno poučevala. Šele zadnja leta je pomočnica ravnateljice in v razred vstopa le še kot »suplentka«.
Seveda pogovor ni mogel zaobiti niti razlik med današnjo generacijo osnovnošolcev in generacijo izpred 20-ih, 30-ih let. Medtem ko je bila pred 20., 30. leti medsebojna pomoč med sošolci nekaj povsem običajnega, so danes na tem področju aktualni predvsem t.i. inštruktorji za vse možne predmete; marsikdaj, ugotavlja Lilijana Hrvatin, je v razredu težko najti »prostovoljca«, ki bi odsotnemu sošolcu odnesel svoje zapiske ali učiteljev učni list. Razlike so prav tako v načinu preživljanja prostega časa; eni in drugi generaciji pa je skupen pogled na »idealnega« učitelja: obe radi vidita, da učitelji učence spoštujejo, da učitelji na njih ne vpijejo, da jim znajo prisluhniti, da upoštevajo njihova mnenja ipd. Ocenjevanje, pravično in nepristransko, pa je bilo učiteljici Lilijani Hrvatin najtežje med vsemi učiteljskimi opravili.
Lilijana Hrvatin je Izolanka že od ranega otroštva. Odraščala je v brezskrbni igri na prostem v središču mesta in ne predstavlja si, da bi živela kje drugje, kot tukaj. Svoj poklic obožuje in želi si, da bi se naša družba zavedala pomena kakovostne šole.

K. Orel

 

 

Mladostniki 1

 

Galerija slik

 

Oaza za starše in mladostnike

Kljub temu, da si kot starši želimo dati otroku le najboljše, nam to ne uspe vedno. Katere so torej tiste veščine, ki nam omogočajo, da damo otroku oziroma mladostniku ljubezen na takšen način, kot jo v določenem razvojnem obdobju zares potrebuje, ter kako z mladostnikom vzpostaviti odnos povezanosti ter varno in učinkovito komunikacijo, je na marčevskem srečanju Študijskega krožka Beremo s starši v četrtek, 22. marca v izolski mestni knjižnici razkrila strokovnjakinja za zakonska in družinska vprašanja, magistrica psihologije in mamica treh otrok, Neja Samar Brenčič. 

Ko otrok odrašča in postane najstnik, se starši pogosto spopadajo z dilemami in stiskami. Njihov otrok se lahko namreč skorajda čez noč spremeni in vzgoja, ki so jo do zdaj uspešno izvajali, ni več učinkovita. V takih trenutkih starši največkrat iščejo hitre rešitve, vendar nasvetov, ki bi ponujali hitre rezultate, navadno ni. Če želimo narediti korak naprej in se z najstnikom povezati v nekem globljem in zrelejšem smislu, se je treba najprej naučiti ustrezne komunikacije, zagotavlja Neja Samar Brenčič. Najstnik namreč potrebuje način komunikacije, kjer se bo počutil razumljenega in slišanega, občutek, da mu zaupamo in da nam je mar zanj, varno okolje, kjer se bo (postopoma) odcepil in naučil samostojnosti, prostor, kjer si lahko ustvari svojo identiteto, izkušnje, ki jih bo pridobili in rešili sami, brez starševskega nadzora, ter ne na zadnje pa tudi meje, ki bodo omogočale varnost njemu in njegovim staršem. Prav tako imajo tudi starši svoje potrebe. Poleg zaupanja, je staršem v veliko uteho, če vedo, kako njihov najstnik razmišlja in če poznajo njegov sistem vrednot.

  Starševstvo je torej poslanstvo, je najzahtevnejša in najodgovornejša naloga, je ob sklenitvi svojega predavanja dejala Neja Samar Brenčič iz zavoda IZRIIS, v okviru katerega deluje svetovalnica Oaza, kjer izvajajo program za podporo družini, ki izhaja iz želje, da z metodami osveščanja in podporno svetovalno-terapevtsko mrežo omogočimo otrokom, mladostnikom in družinam čim večji dostop do strokovne pomoči. Brezplačna svetovanja potekajo na različnih lokacijah po vsej Sloveniji, v kratkem bo začela delovati še svetovalnica v Kopru. Za več informacij pišite na  info@izriis.si .

Ksenija Orel

 

Copyright© 2007-2020 MKI Gostovanje Dolher