Katarina Kalaba

 

Ob Svetovnem dnevu poezije Mestna knjižnica Izola vabi na pesniški večer s Katarino Kalabo.
Avtorica bo predstavila pesniško zbirko »Midva sva najin dom«.


Katarina Kalaba, pesnica in kantavtorica, o svojih pesmih pravi, da so njena svoboda. Kljub posledicam sladkorne bolezni, ki ji je zapustila le 20 odstotkov vida, avtorico prežema radostno veselje do življenja in ustvarjanja.
V pesniški zbirki »Midva sva najin dom« Katarina Kalaba predstavi osebne izpovedi z obujanjem fragmentov zgodb življenja, ki jih največkrat preveva ljubezen, družina, preganjanje tegob starosti, upanje in življenjska radost.


Vabljeni v sredo, 21. marca 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.


Vstop je prost.

 

Patagonija 130

Galerija slik

 

Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Svet v dlaneh – Skozi druge kulture spoznavamo sebe vabita na potopisno videoprojekcijo po Patagoniji.

Divjo, prostorno, tiho, neokrnjena in nepopisno lepo pokrajino na jugu južnoameriške celine bo predstavil Zorko Bajc.

Vabljeni v petek, 16. marca 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.

Vstop je prost.

 

 

 

Permakultura

Galerija slik

 

Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predavanje o Permakulturi kot načinu življenja.

Jožica Fabjan, strokovnjakinja za permakulturo z več kot petnajstletnimi praktičnimi izkušnjami na področju ekološke pridelave in dolgoletna predsednica slovenskega permakulturnega društva, bo predstavila miselnost in osnovna načela permakulture, uporabnost v različnih življenjskih razmerah in bivalnih okoljih, samooskrbo s hrano in energijo in etično investiranje v naravo.

Vabljeni v četrtek, 15. marca 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.

Vstop je prost.

 

 

Krepitev volje

 

 

Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola v sodelovanju z Društvom magičnost gibanja vabi na delavnico Tehnike za krepitev volje in zavedanja.

Tehnike aktivirajo energijo v solarnem pleksusu, ki je center naše moči, vlada pa naši volji in zavedanju. Z energijskimi tehnikami za ta center si povrnemo izgubljeno energijo in pričnemo videti dogodke, odnose in izkušnje z nam še nepoznanega zornega kota, ki ga prinaša bolj zavestno življenje. Tehnike za neupogljivo namero in notranjo moč nam  pomagajo prebuditi prvinsko voljo in veselje do življenja, spodbujajo našo aktivnost in nas dodatno motivirajo za soočanje z življenjskimi izzivi.

Tehnike za krepitev volje in zavedanja so predstavljene na DVD-ju Magičnost gibanja 3, ki je tretji iz sklopa sedmih DVD-jev z energijskimi in meditacijskimi tehnikami samozdravljenja.

Pridite udobno oblečeni, s seboj imejte ležalno podlogo in vodo.

Udeležba je omejena na 30 sodelujočih. Prijavite se lahko na te.št.: 051 306 846,

ali na e-naslovu: leticija.fortin@gmail.com"> leticija.fortin@gmail.com.

Vabljeni v torek, 6. marca 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.

Delavnica je brezplačna.

 

Smeh za zdravje.3

Galerija slik


Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na delavnico z naslovom »Smeh za zdravje in ustvarjalnost«.


Kako lahko sami spodbujamo svoj smejalni mehanizem, s tem pa tudi zdravo dihanje in sproščenost, ki sta pomembna elementa našega zdravja in ustvarjalnosti, boste izvedeli na predstavitvi smejalne vadbe v četrtek, 1. marca 2012 ob 19. uri v čitalnici Mestne knjižnice Izola.


Delavnico bo vodila Taja Vetrovec,vodja programov za osebni razvoj MVŽ, vaditeljica joge smeha in NLP Mojster Praktik.

 

Zaradi delavniškega načina dela je udeležba omejena na 20 sodelujočih.
Prijavite se lahko osebno v pisarni  Borze znanja v Mestni knjižnici Izola,
na tel.št.: (05)6631-282 ali na  e-naslovu: izola@borzaznanja.si

 

Delavnica je brezplačna.

 

Sreanja v piranu 2

 

Galerija slik

 

Zbirka življenjskih zgodb

Mesec kulture smo v izolski mestni knjižnici Izola sklenili s predstavitvijo knjige Srečanja v Piranu 2, ki je sočen sadež ustvarjalnosti naše sodelavke Špele Pahor. Z avtorico, zbirateljico zgodb in urednico knjige se je pogovarjal predstavnik založbe Mediteranum, Slobodan Simič Sime. Odlomke iz knjige je brala Mirela Arzenšek Bonaca. Ob predstavitvi smo si lahko ogledali tudi projekcijo starih fotografij Pirana ter prisluhnili piranskemu triu Mandolin.

Špela Pahor je na podlagi svoje diplomske naloge iz etnologije na že leta 2007 izdala Srečanja v Piranu: Življenjske pripovedi prebivalcev Pirana, katere »junaki« so preprosti ljudje, ki v svojem življenju morda niso dosegli na zunaj vidnega uspeha, slave, bogastva, pa vendar so uspeli, vsak na svoj način, bolj ali manj bogato preživeti svoje življenje ali del njega. To so ljudje, ki so zmogli pogum, da so v svojem življenju pripovedovali avtorici, ta pa jim je prisluhnila z vso tenkočutnostjo, naklonjenostjo in spoštljivostjo. Če je v prvi knjigi povečini prisluhnila ljudem, ki so se v Piranu znašli kot »prišleki« iz vsepovsod iz Slovenije in bivše Jugoslavije, so v drugi knjigi nekoliko bolj zajete življenjske pripovedi »čistokrvnih« Pirančanov. So pa tudi izjeme, v obeh primerih. 

Življenjske zgodbe iz druge knjige je  avtorica zbirala med leti 2009 in 2011. Nekaj zgodb je posnela na avdiokasete, jih potem dobesedno prepisala v računalnik, ter jih nato skušala urediti tako, da so berljive in tekoče, pa vendar ohranjajo posamezne značilnosti pogovornega jezika vsakega posameznega pripovedovalca. Nekateri pripovedovalci so svoje zgodbe zapisali sami; dve pripovedovalki sta pripovedovali v italijanščini oziroma v narečju; njuni zgodbi je avtorica prevedla v slovenščino in nekatere narečne besede zapisala v poševnem tisku. Knjiga je izjemna, ker so nekateri s pripovedovanjem svoje življenjske zgodbe naredili kratek pregled celotnega življenja, drugi so se bolj osredotočili na posamezne koščke, kot so otroštvo in šola, delo in poklic, družina, partner in otroci. Tisti bolj samozavestni so veliko pripovedovali o sebi; drugi, bolj skromni, so strnili svojo življenjsko pripoved v nekaj odstavkov, pa zato toliko več povedali o tem, kako vidijo svoje mesto. Avtorica je namreč želela, da ji sogovorniki povedo tudi kaj o Piranu, o tem, kakšno je bilo mesto nekoč, kakšen je njihov odnos do tega kraja, kaj jim je všeč in kaj je tisto, kar pogrešajo; na ta način upa, da bodo v pomoč tistim, ki se trudijo z načrtovanjem in vizijami o tem, kako naj bi se v bližnji ali daljni prihodnosti živelo v Piranu.

Prav gotovo bi si tudi mnogi drugi stari Pirančani, ki še živijo v Piranu ali so se že davno tega preselili v Trst ali kam drugam, zaslužili, da bi zapisala njihove življenjske zgodbe. Špela Pahor, neutrudna etnologinja, knjižničarka, pravljičarka, … se poigrava tudi s to mislijo. Imenitno bi bilo, ko bi zbrala tudi njihove življenjske zgodbe, jih zapisala v piranskem dialektu, v katerem bi jih zagotovo pripovedovali, in jih nato prevedla v slovenski jezik. Prav tako bi bilo imenitno, če bi tudi Izola dobila zbirko življenjskih zgodb naših sokrajanov, tako kot so jo Pirančani doživeli s Špelinima knjigama in kot so jo s knjigo »Koprčani« avtorice Kristine Menih bili deležni prebivalci Kopra. 

Ksenija Orel

 

Copyright© 2007-2020 MKI Gostovanje Dolher