Otroci INDIJA

Galerija slik

 

Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Svet v dlaneh – Skozi druge kulture spoznavamo sebe vabita na predavanje "V Indiji med Kuliji".


Ayana Pešec in Nevenka Mulej iz zavoda Ekoalt Vindol bosta predstavili svoje potovanje po južnem delu Indije, Tamil Nadu, kjer se na enem mestu, med milijonskim prebivalstvom, srečata blišč in beda. Predstavili bosta življenje med prebivalci revnih vasi, najnižje kaste v Indiji - med kuliji. Osvetlili bosta problem globalizacija revščine in naš pogled nanj, ter vlogo humanitarne pomoči med prebivalci revnih četrti.


Po zaključenem predavanju bodo na prodaj keramični izdelki izdelani v tehniki in z motivi, ki sta jih popotnici in umetnici spoznali pri avstralskih Aboridžinih. Del izkupička bo šel v humanitarne namene.


Vabljeni v petek, 24. februarja 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.


Vstop je prost.

 

lovek in Zemlja

Galerija slik

 

Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na filozofsko-spoznavni večer z naslovom Človek in Zemlja -sprememba notranje klime.


Predavanje odstre pot nastanka novega človeka in nove Zemlje, ki v novem času skupaj zaplešeta skozi medkozmični prostor v melodiji sfer in ritmu vodnarja.
Zemlja in človek sta močno povezana. S spreminjanjem Zemlje se spreminja tudi človek. Trenutno se Zemlja intenzivno spreminja, kar močno vpliva na vse ljudi. Zaradi naraščajočega stresa in pritiskov je marsikdo izgubil notranji mir in ravnotežje. Kako ostati sredi teh viharjev stanoviten kakor hiša, zgrajena na trdnih temeljih?
Obstaja pot, ki človeštvo pelje iz te slepe ulice. Najdemo jo, ko odpremo srce Besedi svetlobe, ki nas kliče. Znanost imenuje to Besedo vibracija. Zdaj vplivajo na nas vibracije vodnarja, ki spreminjajo stari čas v novega. Ali smo pripravljeni sodelovati z novimi kozmičnimi danostmi? Smo se pripravljeni spremeniti? Bi svoj stari način življenja zmogli opustiti zavoljo novega, bolj plemenitega in vzvišenega?
To lahko storimo samo z drugačnim, novim zavedanjem. Na poti ozaveščanja se spremenita naša notranja klima in klima Zemlje, saj sta soodvisni. Novo zavedanje se razvije le tako, da smo popolnoma prisotni v vsakem trenutku, tukaj in zdaj.


Predavali bodo Neli Vintar,  Igor Vintar, Mariza Mikluš in Zlata Fon.

 

Vljudno vabljeni v četrtek, 23. februarja 2012 ob 19. uri v čitalnico mestne knjižnice Izola.


Vstop je prost.

 

Slovar izolskega slenga

Galerija slik

 

Obala ke bala

60. večerni klepet z »Zanimivimi Izolani« sicer ni potekal v izolskem slengu, je pa bilo o tej jezikovni zvrsti veliko zanimivega povedanega, namreč, kot gosta večernega klepeta sta se v pogovoru z Natašo Benčič prestavila Mirna Buić in Erik Toth, nemara najboljša poznavalca izolskega slenga. 

Mirna Buić in Erik Toth sta namreč avtorja Slovarja izolskega slenga. Prva izdaja slovarja je izšla julija 2010, zajemala je približno 500 gesel, pri izboru katerih sta se poskušala čim bolj izogibati narečnim izrazom, prav tako niso vsa zajeta gesla dosledno izolsko-slengovska, veliko je namreč tudi takšnih, ki jih lahko slišimo tudi drugod po Sloveniji, se pa v Izoli precej množično uporabljajo v sporazumevanju z vrstniki. Nova, dopolnjena izdaja, ki je izšla pred dvema mescema, vsebuje 760  gesel, dodana so še števila in kratka zgodbica v slengu, ki je nastala izpod peresa devetošolca ene od izolskih osnovnih šol, na koncu knjižice je beležka. Novo izdajo krasijo tudi ilustracije Martine Ljubič in Bojana Planinca. Času primerno je slovar doživel tudi svojo virtualizacijo, najprej v spletni obliki, potem s postavitvijo spletne strani, ki ponuja tudi možnost listati po prvi izdaji slovarja, spremljanja novosti projekta, pregledovanja preteklih in bodočih predstavitev, medijskih objav o slovarju ter podati mnenja in predloge za njegovo dopolnitev.

Sprožilci ideje o nastanku tovrstnega slovarja so bili »šumi v komunikaciji« s koprskimi kolegi. Pogosto se je namreč dogajalo, da je zaradi različnih slengovskih izrazov prihajalo do lukenj v sporočanju med Izolani in Koprčani, kar je naravnost klicalo po slovarju. Avtorja priznavata, da so jim bili že pri nastajanju prve izdaje v veliko pomoč prijatelji in znanci, ki so jima preko mailov, esemesov in objav na socialnih omrežjih pošiljali tipično izolsko izrazje. 

Avtorja pravita, da je osnovni namen in cilj slovarja je dokumentiranje načina sporazumevanja izolske mladine in ponuditi rezultate zbiranja gradiva, kar bi pripomoglo k boljšemu medgeneracijskemu razumevanju in sporazumevanju. Širši namen je nuditi edinstven izdelek, ki bi hkrati služil kot vpogled našim zanamcem in prikazal sleng kot enakovredno jezikovno zvrst, ki igra pomembno vlogo pri vsakdanjem sporazumevanju med vrstniki in pri (samo)identifikaciji posameznikov ter skupin.  

Mirna Buić je podiplomska študentka etnologije in kulturne antropologije na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer pripravlja doktorsko nalogo na temo jezikovnih ideologij in govornih praks v Izoli. Jezikovne ideologije so vsa mnenja, tako uradna kot neuradna, ki jih izražajo ljudje o jezikih, narečjih, govorih, ki jih uporabljajo ljudje v Izoli. V tem kontekstu se ukvarja s percepcijo priseljencev in vključevanjem njihovega jezika v naš kulturni prostor, z jezikovno problematiko italijanske manjšine, s statusom slovenščine, hrvaščine, srbščine, albanščine in vseh ostalih jezikov, ki »sobivajo« v Izoli, v nalogi presoja tudi načrtovalno jezikovno politiko. Erik Toth je podiplomski študent oziroma mladi raziskovalec na Univerzi na Primorskem, njegovo področje raziskovanja je razbojništvo, tihotapstvo in banditizem na področju severozahodne Istre vse do 19. stoletja. Pri svojem raziskovanju se ukvarja z razlogi in načini tihotapljenja ter tihotapskimi potmi. Oba sta bila vedno zelo dejavna v Klubu izolskih študentov in dijakov, kjer sta si v okviru različnih projektov in delavnic, nekatere sta tudi sama vodila, naredila zalogo socialnih, komunikacijskih in organizacijskih znanj, spretnosti in veščin, ter si ustvarila socialno mrežo, kar jima nedvomno koristi pri nadaljnji karierni poti. 

Ksenija Orel

 

 

Za-govor-podob

Galerija slik

  

Fotografija ne pove več kot beseda, saj ni nobenega 'več'; česar ni mogoče ubesediti

 

S četrtkovo predstavitvijo knjige Za- govor podob: Filozofija fotografskega pogleda smo v Mestni knjižnici Izola počastili kulturni praznik. Knjigo sta predstavila avtorja Dušan Rutar in Matej Peljhan. Dušan Rutar, filozof in psihoanalitik, ki ga v izolski mestni knjižnici poznamo še iz ciklusa predavan o intelektualni samoobrambi ter filmski vzgoji, v knjigi podaja razmisleke o naravi fotografiranja, o fotografiji kot umetnosti, o fotografu kot subjektu umetnosti, o vlogi umetnosti v sodobnem svetu, o etiki pogleda, o logiki zaznavanja, estetike in interpretiranja konkretnih fotografij, pri razmišljanju pa izhaja zlasti iz del francoskih avtorjev, ki so pisali o fotografiji in umetnosti, opira pa se tudi na dela ameriške pisateljice Susan Sontag in glavnega sodelavca znamenitega Frankfurtskega inštituta za družbene raziskave, Theodorja Adorna. Matej Peljhan je v knjigi poleg Jureta Kravanje zastopan kot avtor fotografij.
Ko govorimo o fotografiji, pravi Rutar, se moramo zavedati, da ta ni v nobeni resni zvezi s subjektivnimi občutki ali osebnimi izrazi umetnika. Umetnost ima namreč ontologijo, ki je pred vsakim umetnikom, logično strukturo, za katero velja enako, in materialnost, ki je veliko več kot empirični svet, kot se ga zaveda fotograf. To so tri razsežnosti vsakega umetniškega dela, zato je fotografija kot umetniški izdelek najprej polje sil, učinek delovanja sil in odprta materialnost. Za umetnost je pomembna intenzivnost. Zaradi nje je človek ob dobrem umetniškem delu presunjen, ganjen, šokiran, presenečen, vzhičen, vznemirjen, potrt ipd. To obenem pomeni, da pri umetnosti ne gre za predstavljanje statične realnosti, ampak je zainteresirana proizvodnja afektov, ki prečkajo posameznike. S silami, ki prečkajo njo in fotografa, vpliva na ljudi. Umetnost zato hoče vplivati na ljudi; enako velja za fotografe. Ko fotografi delajo fotografije, ustvarjajo polja, ki delujejo na gledalce povsem neodvisno od njihove volje in njihovih predstav o svetu ali realnosti. Fotografija namreč živi svoje življenje, zato si je fotograf ne more lastiti. Življenje fotografije je del ontologije, kar pomeni, da je vpeto v polje sil, ki je obstajalo, še preden se je pojavil prvi človek na Zemlji. Fotografije zato ne predstavljajo realnosti, temveč kreirajo začasne mreže, začasna odprta kohezivna polja. To je bistveno, ker fotografija kot začasno odprto polje sil omogoča gledalcu, da se tudi sam naravna nanj. Naravna se lahko na dva osnovna načina: lahko se odpre, v tem primeru sile delujejo nanj, ali pa vzvišeno od zunaj motri podobo in izreka o njej sodbe. Osnovna ideja za presojanje katerekoli fotografije je življenje. Zaradi njega ima fotografija dve različni usodi. Prvič, zaradi življenja in življenjske sile, ki je ujeta v fotografijo, se ta spreminja, kajti življenje v njej uhaja fotografski materialnosti. To preprosto pomeni, da zapušča fotografijo, ki jo gledalec drži v roki, in sega k neskončnosti; in drugič, s pomočjo življenjske energije človek vsakič znova drugače prešije polje Velikega Drugega, zato ista fotografija nikoli ni identična s seboj.
Obstaja zelo preprost kriterij za ugotavljanje, katero umetniško delo je zares dobro, in katero ni, zaključuje Rutar in si pri tem sposodi misel Jeana-Luca Nancya, ki pravi, da »so najboljša umetniška dela so tista, ki dopuščajo neskončno interpretacij«. Kriterij je zares dober, pomeni pa, da povprečna in slaba umetniška dela ne le da ne omogočajo neskončno interpretacij, ampak tudi nimajo v sebi nobene skrivnosti, ki bi omogočala nove interpretacije.

 

Ksenija Orel

 

 

Vabilo VODA

Galerija slik


Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predavanje z naslovom Zdravje z ionizirano, bazično vodo.


Na predavanju boste lahko izvedeli, da je voda čudežno zdravilo. Svetovno priznani zdravniki dr.  R. O. Young, dr. S. Wang, dr. S. Rogers so glede vode odkrili, da  glede na različne dele telesa, obstajajo tudi različni procesi staranja . Toda za celotno staranje obstaja le en razlog: nalaganje kislih odpadkov v naših telesih.  Staramo se, ker kopičimo kisle odpadke. Vsi ti zdravniki so  prepričani , da so strupi v obliki kislih odpadkov glavni razlog za degenerativne bolezni in prezgodnje staranje.  Dr. Warburg je prejel celo Nobelovo nagrado , ko je dokazal teorijo kislih celic. Tudi slovenska zdravnika  dr. Maganja in dr. Flisova v zvezi z vodo zagotavljata, da s pitjem vode pred obrokom ubijemo dve muhi na mah. Ker pravočasno zagotovimo vodo za izdelavo prebavnih sokov ne pride do zgostitve telesnih tekočin, niti do zmanjšanega izločanja prostih radikalov skozi ledvice.


Spoznali bomo tudi, kakšni so rezultati zdravljenja z vodo. Spodbudna je tudi novica, da imamo lahko zdravo vodo tudi doma, zato s seboj prinesite tudi vzorec vode iz pipe, ker bomo opravili nekaj meritev.

 

Predavala bosta Bojan Bezgovšek in Iris Magajna.

 

Vabljeni v sredo, 1. februarja 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.

 

Vstop je prost.

 

Enostavno do lepih sobnih rastlin


Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na predavanje »Enostavno do lepih sobnih rastlin«.


Sobne rastline so lahko lepe že s skromno oskrbo, če znamo izbrati prave in jim zagotoviti ustrezne rastne pogoje.
Predavala bo strokovnjakinja Kluba Gaia Loreta Vlahović, ki bo udeležencem predavanja podarila revijo Gaia in setvene koledarje za leto 2012.

 

Vabljeni v petek, 27. januarja 2012 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.


Vstop je prost.

Copyright© 2007-2020 MKI Gostovanje Dolher