logoprimorski

 Galerija slik

 

3. decembra se v Izoli prične 2. Primorski pravljični festival, na katerem bodo različni slovenski in tuji  pravljičarji pripovedovali domače slovenske in svetovne ljudske pravljice. Festival bo trajal do 12. decembra in bo potekal na različnih lokacijah: v Mestni knjižnici Izola, Kulturnem domu Izola, Manziolijevi palači, Sončni dvorani, Domu upokojencev Izola, Galeriji Alga, v dnevnem prostoru VDC-ja, multimedijskem prostoru KT1.
 
 
Sodelovali bodo:
Nives Andrič, 
Gustavo Camberi,
Katja Dellore,
Ingrid Fikfak, 
Fulvija Grbac,
Marina Hrs, 
Nives Kaligarič,
Aljoša Križ,
Irina Larikova,
Ksenija Orel,
Špela Pahor,
Danijela Špeh,
Petja Urlovič, 
Pripovedovalska skupina ENA BREZ NAMENA (Irena Cerar, Ivanka Učakar, Kristina Menih, Katarina Nahtigal, Tatjana Kreževič),
Gledališče Steps,
Skupina Ruski svet,
La Contrada - Teatro ragazzi.
 
 
Pravljični dopoldnevi in popoldnevi so namenjeni otrokom, večeri pa odraslim. 
 
Vabljeni vsi, saj nismo nikoli prestari za pravljice!
 
 
 
 

 

 

PB2011-krog

Galerija slik

 

Rimski državnik, pravnik, politični teoretik in filozof – Cicero je s svojo mislijo, da »nismo rojeni le zase, temveč mora del naše biti utripati tudi za domovino, družino in prijatelje" tako zelo okupiral misli Marka Pavlihe, prav tako pravnika in politika, da je slednji svoje misli o temeljnih vrednotah našega obstoja strnil v knjigi, naslov katere je ravno Nismo rojeni le zase. Knjigo, ki je bila na letošnjem bralnem seznamu projekta Primorci beremo, sta v petek, 2. decembra – ob zaključku projekta, predstavila avtor sam ter urednica knjige Ingrid Celestina iz koprske založbe Libris, ki je knjigo tudi izdala.  
Knjiga s pomenljivim podnaslovom Beležke učenca duhovnosti je rezultat abstinenčne krize, ki je nastopila po odhodu iz politike. Avtor se je znašel v situaciji, ko je lahko začel prebirati, urejati, dopolnjevati in komentirati zapiske iz svojih zabeležk. Nastala celota, ki jo je želel deliti z javnostjo. »Začutil sem, da je pravi čas, da se oglasi nekdo, ki ni veliki guru, temveč le »duhovni gimnazijec«, ki okreva po vseh vzponih in padcih ter si prizadeva, da bi bil nekoč boljši in še srečnejši. Študij in bivanje v tujini, gospodarske izkušnje, ministrovanje, poslansko delo in profesura so me izklesali do te mere, da sem se v sebi dolgo ukvarjal z etiko nasploh," nam je ob predstavitvi knjige zaupal Pavliha. Knjiga je opremljena z mislimi in citati znanih piscev, v zaključku pa se nahaja priporočilni seznam z naslovi knjig, iz katerih lahko črpamo še dodatno znanje.
Poleg znanja pa nam prav vsaka knjiga z zgodbami, ki jih prinaša, najbolje osmišlja življenje. Primorske knjižnice smo prav zato -in v skrbi za ohranjanje materinščine ter v prizadevanju za dvig bralne pismenosti - že 5 leto »mobilizirane« v projektu Primorci beremo. Projekt je namreč že od začetka usmerjen v promocijo slovenskega leposlovja, saj je prepričanje, da je slovensko leposlovje manj privlačno, zanimivo in kakovostno kot tuje – prevedeno, povsem neutemeljeno. To dokazujejo tudi številke. Dosedaj je v projektu sodelovalo 3.474 bralcev, ki so skupaj prebrali 23.390 knjig slovenskega leposlovja. Samo letos je v akciji sodelovalo skupno 984 bralcev, ki so skupaj prebrali 6.772 del slovenskih avtorjev. V Izoli je letos sodeloval 101 bralec, prebranih je bilo skupaj 765 knjig slovenskega leposlovja. Projekt je s prebranimi petimi proznimi deli in vsaj eno pesniško zbirko zaključilo 61 bralcev, med katerimi so tudi tako izjemni bralci, ki so prebrali polovico ali skoraj celoten bralni seznam. Pohvala pa gre seveda vsem sodelujočim, tudi tistim, ki so v projektu sodelovali z eno ali dvema prebranima knjigama.
Bralci so vsako leto doslej izbirali knjige iz bralnega seznama približno 55-ih proznih del in 15-ih pesniških zbirk. Ob 5. obletnici projekta smo sodelujoče knjižnice izdale »Mega seznam«, se pravi seznam vseh 261-ih naslovov, ki so se v 5-ih letih znašli na bralnem seznamu projekta Primorci beremo. Poleg tiskane oblike, bo »Mega seznam« v kratkem dostopen tudi na spletu.  Tako bo  mogoče poiskati zanimive naslove iz slovenske literature tudi v vmesnem času, ko projekt »počiva« oziroma se pripravlja na svežo spomladansko izvedbo, ki se bo pričela 23. aprila – ob svetovnem dnevu knjige.

 

Ksenija Orel

 

 

Iran

 

Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek Svet v dlaneh - Skozi druge kulture spoznavamo sebe

vabita na potopisno predavanje skrivnostna dežela IRAN s popotnikom Gvidom Pevcem.

 

Iran – skrivnostna dežela je že leta na udaru zahodnih medijev, ki prenašajo le eno podobo, eno izmed resnic dežele. Dežele skrajno nevarnih ljudi, bradatih fanatikov, teroristov, ki hočejo uničiti zahodno civilizacijo. Karkoli si že mislimo o Iranski oblasti je treba povedati, da niti slučajno ne predstavlja svobodne volje prebivalcev in da je mišljenje večinskega dela Irancev povsem drugačno od mnenja in delovanja njihovih voditeljev. A dežela ima zato v naših očeh izkrivljeno sliko in ob obisku Irana so vsi obiskovalci več kot prijetno presenečeni. Spoznajo lahko eno izmed najstarejših človeških civilizacij, bogato duhovno kulturo, deželo, kjer imata svoje začetke dve veroizpovedi – staro verovanje Irancev Zaratustrijanstvo in Bahajska vera. In ker je bil Iran zgodovinsko vedno most med zahodom in vzhodom je ta medsebojni vpliv najrazličnejših kultur dobro viden še dandanes. Prav gotovo so v Iranu najlepše mošeje islamskega sveta, glavni razlog za obisk dežele pa so njeni ljudje. Preprosti, odprti, prijazni, dobrega srca, ki sprejmejo vsakega obiskovalca v svoje srce. Samo v Iranu se ti lahko zgodi, da pri menjavi denarja, dobiš nazaj premalo iranskega denarja ( tega niti ne opaziš ), pa te zaskrbljeni menjalec denarja najde in ti ponudi manjkajoči denar. Ja zaradi slabe podobe, ki jo ima Iran na zahodu, deželo obišče le malo tujcev in zato so takšne zgodbe še vedno mogoče.

 

Vabljeni v četrtek, 1. decembra 2011 ob 19. uri

v čitalnico Mestne knjižnice Izola.

Vstop je prost.

 

Kako ivim ta trenutek


Mestna knjižnica Izola vabi na novembrsko srečanje Študijskega krožka »Kako živim ta trenutek«.


Joško Cesar in Oleg Križanovskij bosta prikazala tehnike, s katerimi opustimo nepotrebna razmišljanja o preteklosti in prihodnosti z namenom, da bi zaživeli v sedanjosti, kajti le tukaj in zdaj lahko od  življenja dobimo tisto najboljše, kar nam lahko ponudi.


Vabljeni v sredo, 23. novembra 2011 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola.

 

zatopljeni v uenje

 

 

Dobimo se v knjižnici

 

20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic. Letos je potekal pod geslom Dobimo se v knjižnici. Splošne knjižnice iz vse Slovenije so ob tej priložnosti predstavljale bibliopedagoške dejavnosti za vse ciljne skupine. Na ta način želimo splošne knjižnice širiti strokovno znanje, dobre prakse in ideje, saj je znanje vrednota, dragocen nematerialni vir, ki ga potrebuje slehernik za družbeni in osebni uspeh. Knjižnice smo danes namreč ponosne, da tudi v teh težkih časih ostajamo priljubljen in najbolj demokratičen prostor za pridobivanje znanj, za druženje, za kulturne užitke in socialno vključenost. Knjižničarji smo posebej ponosni tudi na to, da knjižnica ostaja eden redkih prostorov, ki ljudi ne ločuje po njihovem premoženju, spolu, veri, politični pripadnosti, nacionalni ali kateri koli drugi opredelitvi.
V Sloveniji deluje 58 splošnih knjižnic, ki so svojo mrežo razširile na 265 krajevnih knjižnic in izposojevališč. V letu 2010 so knjižnice svoje zbirke povečale za 553.747 enot gradiva, ki si ga je izposojalo 504.354 članov. Torej je vsak četrti prebivalec Slovenije član knjižnice, vsak član pa si je v enem letu izposodil 47 enot knjižničnega gradiva.
V izolski mestni knjižnici smo dan slovenskih splošnih knjižnic obeležili z Dnevom odprtih vrat v Središču za samostojno učenje. Organizirano samostojno učenje v središču je primerno za vse, ki se želijo samostojno učiti s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov ali računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učeči se lahko sami izbirajo čas, ritem, vsebine učenja in jih prilagajajo svojim potrebam. Za svetovanje in pomoč pri uporabi učne tehnologije in učnih programov je vedno na voljo svetovalec, ki glede na želje in predznanje učečega svetuje pri izbiri ustreznega učnega gradiva in po potrebi nudi pomoč oz. odgovore na vprašanja. Učinki učenja v središču za samostojno učenje se kažejo v zmanjševanju socialne diferenciacije dostopnosti do znanja, dvigovanju kulture učenja in spodbujanju vseživljenskosti učenja, v povezovanju in dopolnjevanju drugih oblik izobraževanja, prevzemanju odgovornosti posameznikov za lastno učenje in nenazadnje izkušnje kažejo, da kdor se organizirano samostojno uči, se tudi pozneje vključuje v ostale organizirane oblike (tudi formalnega) izobraževanja.

 

Ksenija Orel

 

 

Enzo Hrovatin

Galerija slik

 

 

Z navdihujočim klepetom z Enzom Hrovatinom se je v četrtek, 17. novembra v Mestni knjižnici Izola začela že 8. sezona Večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani«. Z glasbenikom se je pogovarjala novinarka Nataša Benčič, ki prireditev uspešno vodi vse od prvega klepeta.
    Enzo Hrovatin je širši množici morda najbolj znan kot član legendarne primorske skupine Faraoni, nam, Izolanom, pa je pomenljivo relevanten postal letos, ko je izdal svoj kantavtorski prvenec z naslovom Volaria dismentegarte, s katerim je uglasbil izolsko narečje  pripadnikov italijanske skupnosti. S tem je izpolnil obljubo, ki jo je še kot deček dal svoji noni. Ona je bila namreč tista, ki je vanj –kot glasbenika- vedno verjela. Zamisel o cedeju v izolskem narečju je dozorevala vsaj dve leti, udejanjati pa se je pričela s preprosto uglasbitvijo ene izmed poezij Dorine Beržan v izolskem dialektu z naslovom I love you, in sicer le dan pred njenim recitalom v Manziolijevi palači. Ustvarjalne vneme po tistem ni bilo mogoče več ustaviti; nastal je cede, kjer sta poezija Dorine Beržan in glasba Enza Hrovatina združena v popolno celoto. Na cedeju se je kot avtorica ene izmed pesmi proslavila tudi Astrid Brenko ter avtor sam. Cede so finančno podprli italijanska narodna skupnost, Občina Izola, Zavod za kulturo RS, moralno in ustvarjalno pa je cede podprl avtor sam, ki je v času nastajanja tega izdelka plaval, se utapljal in priplaval na površje - sam. »Proces nastajanja pesmi je podoben rojevanju otroka,« prisrčno pove izolski glasbenik.
    Iz Nočnega skoka je Enzo Hrovatin v začetku 80-ih skočil k skupini Faraoni. V osemdesetih so bili Faraoni predvsem spremljevalna skupina sprva Tereze Kesovije, potem pa še Oliverja Dragojevića, s katerem so se tudi podali na enomesečno turnejo po ZDA, v 90-ih pa so postali prava glasbena senzacija. S svojimi uspešnicami so polnili tako radijske oddaje kot glasbene lestvice. Leta '92 so s skladbo E tristemente, pod katero je podpisan Enzo Hrovatin, osvojili prvo nagrado na festivalu Melodij morja in sonca. Uspeh se je ponovil leta 1998 s skladbo Mi ljudje smo kot morje, vmes in potem pa so ustvarili nepozabne hite kot so V San Simonu, Ne bom pozabil na stare čase, Sem takšen (ker sem živ), Kar je res, je res, Solinar … »Včasih smo se tudi kregali, vendar je bilo to kreganje vredno konstruktivno,« se skupnih časov s skupino Faraoni spominja njihov kitarist. »To je bilo obdobje 27-ih izjemno plodnih let, veliko smo tudi potovali in veliko doživeli, ne gre pa pozabiti, da je pri tem poslu v velikem minusu družinsko življenje,« prizna danes 50-letni Faraon.
    Vendar Enzo Hrovatin ni samo glasbeni nagrajenec, obožuje ga tudi policija. Že šestkrat je prejel glavno »nagrado« za priložnostno sottovoce izvedbo v poletnih večerih na osrednjem izolskem trgu. »Nedavno sem nekje prebral, da ima Izola dušo. Se strinjam, Izola ima dušo, vendar je ta  policijska,« hudomušno ponazori doživljanje našega mesta izolski kantavtor. »Še skuter je glasnejši od moje sottovoce izvedbe,« podrobneje ponazori situacijo Enzo Hrovatin, ki ne skriva, da od glasbe in za glasbo živi. Oporo vedno nova poišče in najde v veri in v slikanju, prave vrednote pa išče znotraj sebe, saj verjame v odpuščanje in v ljubezen.

 

Ksenija Orel

Copyright© 2007-2020 MKI Gostovanje Dolher