Kristina_Menih

 

 

Knjiga Koprčani, ki jo je v sredo, 8. junija v čitalnici Mestne knjižnice Izola v pogovoru s Slobodanom Simičem Simetom predstavila njena avtorica, vsestranska izolska ustvarjalka Kristina Menih, prinaša 15 zgodb Koprčanov različnih generacij, poklicev izvorov in kultur, ki svojo življenjsko zgodbo postavljajo v kraj, v katerem so se bodisi rodili bodisi so se tam priselili od drugod, v mesto, kjer so ustvarjali ali še ustvarjajo, v okolje, kjer gre večkulturnost z roko v roki s strpnostjo, v prostor, ki ga pripovedovalci - Ksenija Benedetti, Lazar Bonin, Aljoša Curavić, Jasna Čebron, Vojko Čok, Dašmir Durmiši, Emilija Pavlič, Graziella Ponis-Sodnikar, Nevijo Pucer, Ljubo Radovac, Ivan Stojan Rutar, Marija Slokan, Artur Steffe, Marjan Tomšič in Aleksandar Vuković-Leko – čutijo in doživljajo vsak na svoj način.
    Pri nastajanju knjige je avtorica »informatorjem« določila smernice, po katerih so zapisali ali ustno opisali svojo zgodbo. Tako so vsi podali osnovne podatke o družinskih koreninah, o poreklu prednikov, o spominih na Koper in njegove prebivalce, na šege in navade značilne za to okolje, na lastno otroštvo, odraščanje in sedanje življenje. Nastal je mozaik zgodb, med katerimi so nekatere bolj refleksije, druge podrobni življenjepisi, vsak pripovedovalec oziroma zapisovalec pa si je sam odmeril kvantiteto lastnih spominov, ki jih bo delil z (bodočim) bralcem.  
Knjiga, ki jo je izdal Zavod Mediteranum, oblikoval pa akademski slikar Aleš Sedmak in je slikovno obogatena s fotografijami starega Kopra iz zbirke fotografij Slobodana Simiča Simeta, je tako dragoceni dokument ustne zgodovine in kulturne identitete Kopra, ki glede na odzive že kliče po svojem nadaljevanju.

 

Ksenija Orel

 

nives_kovac.pgNa steni ustvarjalnosti bodo v mesecu juniju razstavljale članice likovnega društva SOLINAR: Pirih Ljuba, Nives Kovač, Štefančič Iva. V vitrini ustvarjalnosti za izposojevalnim pultom bodo razstavljeni izdelki likovne skupine iz vrtca Školjka, ki so nastali pod mentorstvom Jože Kleve. V vitrini ustvarjalnosti in v Središču za samostojno učenje bo razstavljal Miloš Arsenov.

 

donne_ok

 

 

 

Marec je mesec, ko slavimo ženske, zato je bilo marčevsko srečanje Borze znanja v izolski mestni knjižnici tudi letos posvečeno ženskam. Z Marino Sučić Vuković, predstavnico Društva za boljšo kakovost življenja Kažipot iz Izole, smo se pogovarjali o ženskih bioloških in psiholoških značilnostih, o različnih vlogah, ki jih imamo ženske v svojem življenju, o naših potrebah in zmožnostih.
    Dejstvo je, da se ženske in moški razlikujemo v našem delovanju. Razlike opažamo npr. v načinu komuniciranja, v vstopanju v odnose in pri opravljanju vsakodnevnih opravil. Zaradi razlik v telesni konstituciji in razlik v mišični masi moški lažje opravljajo fizična dela. Ta razlika ni posebno presenetljiva in nam vsem dobro poznana. Morda nekoliko manj poznano dejstvo pa je, da se razlikujejo tudi ženski in moški možgani. Prva takšna vedenjska razlika, ki ima vzroke v možganskih razlikah med spoloma je način mišljenja in reševanja problemov. Ženske lahko namreč zbrano rešujemo več problemov hkrati, moški manj. Poleg tega smo pri razmišljanju bolj intuitivne, zavzemamo lahko širšo perspektivo, vendar pa se zelo težko emocionalno ločimo od nekega problema. Moški rešujejo problem za problemom in pogosto težijo k temu, da bi zmanjšali kompleksnost problema. Od problema, ki ga rešujejo se lahko tudi popolnoma distancirajo. Druge razlike se verjetno prav tako vsi dobro zavedamo. To je razlika v čustvovanju in izražanju čustev. Moški po eni strani lažje kontrolirajo čustva, po drugi strani pa v stresni situaciji reagirajo prej agresivno, predvsem pa prej reagirajo kot razmislijo. Ženske smo v stresni situaciji bolj premišljene, smo pa zato manj sposobne nadzirati čustva. Tudi intenziteta čustev je pri ženskah večja. To sta le dve večji skupini razlik. Jasno je, da je razlik še mnogo, vendar pa za njih težko rečemo, da veljajo za moške in ženske nasploh. Vsako posploševanje pri razpravi o razlikah med moškimi in ženskami je lahko nevarno. Spol je namreč tudi nekaj, kar močno določeno z okoljem, v katerem bivamo in z vzgojo, ki smo je bili deležni. Če smo odraščali v družini z močnimi predstavami o tem, kaj je žensko in kaj je moško vedenje, potem se še danes obnašamo v skladu s tem. Družine pa se jasno glede teh predstav razlikujejo. Nekateri starši so npr. deklicam sporočali, da je zanje sprejemljivo, da izražajo žalost, fantom pa da morajo ostati močni in čustev ne smejo pokazati. V drugih družinah je bilo spet drugače. Za razlike pa ni odgovorna samo družinska vzgoja, temveč tudi kultura, iz katere izhajamo in norme, ki veljajo v njej.
    Kakorkoli smo ženske včasih ujete v verige tradicije in okolja, ne moremo mimo sebe, svojega bistva. Ženske smo in to vedno in povsod. Kakorkoli gledamo ženske nase kot na »žensko« v tem okolju in času, se moramo zavedati, da imamo danes neprimerno večjo možnost izbire, kot so jo imele ženske kadarkoli prej. Lahko se same odločimo, da se ne bom nikoli poročile in imele otrok, a zato ne bomo z družbenega vidika nič manj ženske kot tiste, ki so se odločile biti mati. Torej ni več vloga matere (in žene, ker neporočene matere nikoli niso bile enakovredne) tista, ki me v prvi vrsti opredeljuje kot žensko z družbenega vidika. In ne samo, da sem ženska tudi takrat, ko nisem ne mati ne žena. Ženska sem tudi takrat, ko nimam partnerja. Ženska sem tudi takrat, ko nisem lepa in ko sem lepa. Ženska sem tudi takrat, ko imam deset, dvajset, trideset ali več kilogramov več, kot mi jih določa družbena sprejemljivost. Ženska sem tudi takrat, ko imam samo eno dojko, nimam nog, ne znam kuhati, ne znam plesti…vedno sem ženska.
    Srečanje se je zaključilo s predstavitvijo 24-urnega programa "Na ženski način", ki bo izveden v maju in juniju in bo namenjen ženskam, ki so pripravljene podati se na pot raziskovanja in spoznavanja  svojega notranjega sveta, prepoznavanja različnih teženj znotraj sebe in notranjih konfliktov ter krepitvi volje in moči.

 

Ksenija Orel

 

1otocje-aMestna knjižnica Izola vabi na literarni večer s pesnikom Mitjo Godnjavcem, ki bo predstavil peto številko literarne revije OtočjeO in njene ustvarjalce, pesnike in prozaiste. Tudi za glasbo bo poskrbljeno. Vabljeni v petek, 27. maja 2011, ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola. Vstop je prost.

 

Maginost_gibanja

Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola v sodelovanju s skupino društev združenih pod imenom Magičnost gibanja vabita na predavanje z delavnico KREATIVNA VIZUALIZACIJA.

 

Kakšne so vaše misli - pozitivne ali negativne? Misel oblikuje vaše življenje, misel je energija, ki se najprej skreira in potem materializira v našem vsakdanu. Prikazani bodo postopki vizualizacije, s katerimi si boste ustvarili svojo prihodnost in usmerili svojo energijo v pozitivne smeri in stvari.

Pridite oblečeni športno, s seboj imejte pisalo in blok.

 

Tehniko kreativne vizualizacije bo predstavila Leticija Fortin.

 

Vljudno vabljeni v četrtek, 26. maja 2011 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola Ulica Osvobodilne fronte 15 Livade – Izola.

Udeležba je omejena na 30 sodelujočih.

Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja Izola v izolski mestni knjižnici, na tel.št. (05)6631-282 ali na e-naslovu: izola@borzaznanja.si.  

 

Delavnica je brezplačna.

 

ozaveeno_prehranjevanje

 

 

 

Na drugem majskem srečanju Borze znanja v izolski mestni knjižnici je Tržačan Nevio Sgherla predstavil svojo knjigo Nutrizione Cosciente (op. Ozaveščeno prehranjevanje), pri tem mu je bila s sprotnimi prevodi v slovenščino v pomoč tudi siceršnja prevajalka knjige, Aleksandra Turk Haskič.
    Nevio Sgherla, 56-letnik iz Trsta, se že nekaj desetletij ukvarja z nutricionizmom, biodinamiko in antropozofijo. Na Radiu-Capodistria je 13 let vodil oddajo “Pianeta, Uomo, cultura e Salute”. Prehranjevanje je razširil v pojem bivanje in v knjigi Ozaveščeno prehranjevanje nas seznanja z enostavnostmi, ki lahko korenito spremenijo naš odnos do jesti in bivati. V knjigi poudarja, da moramo čim prej izločiti umetno hrano in moderno prehrano iz naših jedilnikov, ter znova preiti na pristno kuhinjo iz okolja, v katerem živimo.
Gre za družbenoodgovorno, navdihujočo knjigo, postavljeno v kontekst sodobnega časa, s skrbjo za naš planet. Prehranjevanje ima moč, da nas povzdigne ali poniža, v sebi nosi skrivnost, ki je večini prikrita, ključ, ki ga vsi iščemo: kako živeti bolje v boljšem svetu?

 

Ksenija Orel

Copyright© 2007-2020 MKI Gostovanje Dolher