Naše vrednote
Storitve
Verjamemo, da so knjižnične in informacijske storitve ključne za učečo družbo. Z znanjem in informacijami se razvija človeški potencial, civilizacijski napredek in se ohranja razsvetljeno upravljanje z družbo.
Uporabniki
Verjamemo, da je najpomembnejše zagotavljanje potreb najširšega kroga uporabnikov.
Kakovost
Cenimo pomembnost zagotavljanja hitrega in obsežnega dostopa do znanja in informacij ter z nenehnim prilagajanjem izboljšujemo naše storitve v daljnoročno korist naših uporabnikov.
Tehnologija
Verjamemo, da mora biti naša knjižnica aktivni člen v razvoju in umeščanju tehnologije, da bi zagotovila enak dostop do znanja in informacij za vse.
Individualnost
Spoštujemo individualnost in celovitost vseh naših uporabnikov in zaposlenih ter gradimo spodbudno okolje za ustvarjalnost, učinkovitost in osebno odgovornost.
Timsko delo
Verjamemo, da je vsak posameznik član našega kolektiva, ter da je naš skupen cilj zadovoljstvo naših uporabnikov in nas.
Naše poslanstvo
Mestna knjižnica Izola je edina splošnoizobraževalna knjižnica na območju izolske občine, ki ima čez 15 tisoč prebivalcev. Tem ljudem in vsem ostalim naša knjižnica omogoča dostopnost do želenega znanja in informacij.
Naša vizija
V prihodnosti bo naša knjižnica ohranila dinamičnost splošne knjižnice na dvojezičnem področju v Sloveniji, kar bomo dosegali z:
- odličnostjo naše zbirke
- miselnostjo in prakso učinkovitega dela za javnost
- našim zagovarjanjem učinkovito podprte tehnologije,
- učinkovitim delom na področju razvoja knjižnice in stroke,
- našo skrbjo za dediščino in dobrobit njenih prebivalcev
Ključno je, da bomo znani po strokovnosti in delovni vnemi naših zaposlenih, ki so zavezani najvišjim idealom knjižničnih in informacijskih storitev.
Od društvene do Mestne knjižnice Izola
V času po drugi svetovni vojni je izolska knjižnica najprej delovala v okviru slovenskega prosvetnega društva Istra. Decembra leta 1954 so fond s 399 knjigami prenesli na novoustanovljeno društvo Svoboda. Vodja tega društva, Franjo Sornik, si je prizadeval za obogatitev knjižnega fonda in kmalu je knjižnica prerasla okvire amaterske dejavnosti. Dne 28. marca leta 1958 je bil zato izdan odlok o ustanovitvi Ljudske knjižnice Izola. Knjižnica je od društva Svoboda prevzela zalogo 3250 knjig. Ko so leta 1959 primerno uredili prostore, so v knjižnici s prvotnega pultnega sistema izposojanja knjig prešli na sistem prostega pristopa, hkrati pa so gradivo uredili po decimalni klasifikaciji. Nova čitalnica je pritegnila veliko število bralcev. Leta 1963 je knjižnica ustanovila pionirski oddelek. Leta 1964 se je preimenovala v Matično knjižnico Izola, z novimi nalogami pospešiti in organizirati knjižničarsko dejavnost v občini. Leta 1965 so prostori knjižnice obsegali oddelek za odrasle s čitalnico, pionirski oddelek s čitalnico, tehnični prostor, skladišče in corpus separatum z Besenghijevo knjižnico. Tega leta je knjižnica imela 1366 aktivnih članov, letni prirast knjig pa je bil od 800 do 1000 enot. Konec leta 1982 je knjižnica pridobila nov večnamenski prostor za zgodovinsko marksistični oddelek in študijsko čitalnico, za tematske razstave in literarna srečanja. Leta 1983 je imela knjižnica 30.000 enot gradiva, v njej pa so bili zaposleni le trije strokovni delavci, oprema je bila neustrezna in prostorska stiska velika, saj so njeni prostori obsegali le 218 m².
Leta 1998 se je knjižnica začela vključevati v projekte neformalnega učenja in izobraževanja odraslih. Tako je julija začelo v knjižnici delovati Središče za samostojno učenje s tremi računalniškimi učnimi mesti, 22. oktobra pa še Borza znanja za Primorsko regijo. Po ukinitvi obeh projektov 31. 12. 2021, je knjižnica uvedla delovanje Učnega centra – centra za vseživljenjsko učenje v knjižnici.
Zaradi hude prostorske stiske, smo leta 1999 del knjižnega fonda preselili v prostore nekdanjega italijanskega vrtca, v Drevored 1. maja 9. V tem prostoru so uredili tudi
pravljično sobo, kjer so odslej potekale ure pravljic in igralne ure s knjigo, potopisni in literarni večeri in druge prireditve, namenjene otrokom in odraslim.
Selitev z živo verigo
Idejo vodstva knjižnice, da bi selili knjižnico z živo verigo, je županja z veseljem podprla. Tako je bila s pomočjo Občine Izola in vseh sodelujočih, simbolična selitev knjižnice v nove prostore z živo verigo, 7. februarja 2004, izvrstno izpeljana.
Veliko podporo je knjižničarkam pri organizacijskem delu nudila Branka Lipar iz Zavoda za kulturo, šport in prireditve, občinske službe (redarji, komunala, idr), srednja in osnovne šole, društvo upokojencev, izolski pihalni orkester, ki je z godbo igral po poti žive verige ter sponzorji (Srednja gostinska in turistična šola, Droga). Verigi so se poleg državnega sekretarja na Ministrstvu za kulturo, županje in občinskih svetnikov, priključili tudi ravnatelji osnovnih šol in zavodov, športna društva in drugi ljubitelji knjige.
Prva knjiga, ki smo jo s posvetilom poslali z “živo verigo”, so Prešernove poezije v slovenskem in italijanskem jeziku. Po zaključku simbolične selitve, s katero smo preselili približno 2000 knjig, smo prireditev zaključili z zaključnim nastopom izolskega pihalnega orkestra, pevskim zborom Društva upokojencev ter govori županje, Brede Pečan, državnega sekretarja iz MK, Cirila Baškoviča, direktorice knjižnice, Marine Hrs, ter z otvoritvijo novih prostorov.
Vse sodelujoče v verigi, smo opremili s priponkami, ki smo jih v ta namen izdelali z geslom: Knjiga – živa veriga, Traslochiamo con il libro in mano.
Veriga otrok, dijakov, študentov, upokojencev in drugih, dolga 900 m, ter prijetno in sproščeno vzdušje, ki je bilo kljub vlažnemu in hladnemu vremenu, izjemno, je bil dogodek, ki se ga mnogi še danes spominjajo.
9. februarja smo začeli zares seliti knjige in opremo ter knjižnico 15. marca 2004 odprli za obiskovalce.
Leta 2004 se je preselila v obnovljene, svetlejše in primernejše prostore vrtca v Livadah, kjer gostujejo v levem kraku zgradbe. Preimenovala se je v Mestno knjižnico Izola. Leta 2005 je iz lokacije v Drevoredu 1. maja 9 prenesla 7.000 enot arhivskega fonda v kletne prostore sedanje zgradbe. Prostorska stiska se povečuje tudi na sedanji lokaciji, kjer dosegamo le polovico potrebnega prostorskega standarda.
